Žalosten pogled pred gotovo smrtjo

Petkovo lepo dopolne  je vabilo v svoj objem. Sončni žarki so me božali po obrazu, ko sem se sprehajal po zasneženi dolini.Kmalu sem opazil srno in se odločil, da jo zalezem z fotoaparatom. Kmalu je postalo jasno, da z njo nekaj ni uredu saj sem ji prišel tako blizu, da sem se skoraj dotaknil. Pomankanje hrane in notranji zajedalci so jo izmučili. Sledil je klic prijatelju, da jo odreši trplenja.  Pomikal sem se po doli naprej in kmalu me je pod stogom presenetila še ena srna, ta je bitko z pomankanjem hrane že izgubila. Nič kaj vesel sem se vračal domov in si mislil, da mati narava že ve kaj dela.