Počasi se pričenjam vzpenjati po zasneženi gozdni cesti.
Razgled po gozdu mi ovira megla. Bližam se skrivališču in kmalu me opazuje
nekaj deset parov oči. Zdi se, da mi
megla pomaga pri zlivanju z okolico in mufloni se mi po stečini še
približujejo.Tega sem vajen že od prejšnjega srečanja z njimi a tokrat me
preseneča številčnost.
Prejšnjič sem jih občudoval na 5 m tokrat pa je sledilo
veliko presenečenje. Na trenutke zaradi bližine ne morem fotografirati
najbližji muflon je od mojega objektiva oddaljen le 40 cm. Pri taki bližini mi
ne ostane drugega kot, da z očesom opazujem mogočno rogovje,dlako in kako
prežvekujejo. Bližina me prevzame na trenutke pozabim zakaj sem prišel. Vsako
tako priložnost je potrebno dodobra izkoristiti in oko se večkrat zazre v podatke
v aparatu. Iščem najboljše možne nastavitve bežen pogled na nekaj slik pa
pokaže nekaj vrhunskih slik.
Opazujem tako šibke kot res lepe ovce, ovne in mladiče. Na
enem mladiču ženskega spola opazim, da mu po hrbtu manjka dlaka. Čez čas opazim
starejšo ovco kateri iz splovila visijo ostanki posteljice. Verjetno je šlo
nekaj narobe z brejostjo in prezgodnjo kotitvijo. Ko se nekoliko oddaljijo
poslušam narediti kak dober portret. Po nekaj več kot dveh urah se mirno
pomikajo v sestoj mladih bukev sam pa počasi začenjam čutiti mravlince po
telesu. Domov se vračam z prijetnimi
občutki in že se veselim novega srečanja.
Fotografiranja muflonov sem se
letos lotil prvič. V zelo kratkem času pa so v mojem foto svetu te živali našle
prav posebno mesto. Zaslužijo si vso spoštovanje in priložnost živeti naprej
čeprav so neavtohtona vrsta in jih je k nam naselil človek. Muflonom v zimskem
času lovci pomagajo preživeti težke čase.
Ni komentarjev:
Objavite komentar