Nekaj svežih sledi je kmalu nakazovalo na to, da je obilno
sneženje živali prisililo k premiku v
dolino. Ob močno prehojeni stečini sem poiskal skrivališče. Udobno sem
se namestil in naredil poizkusno sliko. Nekaj popravkov svetlobe in časa in
pričelo se je čakanje.
Spraševal sem se kaj za vraga bo prišlo po stečini. Sledeč
po sledeh sem pričakoval srnjad a kmalu sem bil presenečen. Proti meni so se
pomikali mufloni.
Nič ni kazalo, da bi me opazili. Prihajali so vse bližje in bežen pogled na ekran fotoaparata mi je govoril, da bom domov prinesel dobre slike.
Takšni in drugačni samci so počasi prihajali iz vseh smeri.
Mogoče so slutili, da sem blizu. Vendar jih to sploh ni motilo. Očitno sem se zelo dobro skril.
Ej, sam teli mufloni so pa top liga. Odlične fotke, sploh zadne 4, ki so ostre. Ti je pa mogu srce nabijat a? Pa čestitam za blog in upam da boš tako dobro presenečal,še naprej :)
OdgovoriIzbrišiLp
Pozdravljen Rok.
IzbrišiMoram ti reči, da v takih primerih srce preneha biti, kri obstane,telo postane negibno vse kar dela je prst na sprožilcu fotoaparata in oko, ki spremlja podatke na fotoaparatu. To je res tako blizu, vsak gib žival splaši. Ko so mufloni odšli sem se najprej pretegnil, zaščitil objektiv nato pa bežno preletel slike. Takoj je bilo jasno, da bo kaj podobnega težko ponoviti.
Kar se tiče presenečenj, pusti se presenetiti in presenečen boš. Nekaj adutov je še v roki.
LP.Lojzi